ANGEL RAZLAGALEC
O angelih je danih veliko tekstov, zgodb, pesmi, predvsem pa so dandanes velikokrat tema fantastičnih filmov.Tudi v Svetem pismu najdemo mnogo podob nekih, posebnih Božjih odposlancev, ki imajo svojevrstno nalogo v odrešenjski zgodovini, prav tako pa nam posredujejo interpretacijo ljudi takratnega časa o Božjem.Vemo, da imajo angeli v svetopisemski zgodovini različne funkcije, kot na primer oznanjevanje, prerokba ter predvsem varovanje in, ker so jih ljudje razumevali kot Božje sle, se bom v nalogi ozrla k specifičnem pojmovanju nebesnega bitja kot angela razlagalca. Metoda seminarske naloge bo vsebovala skrbno sprotno zbiranje virov in literature ter preučevanje le-teh.
Osrednji problem oz. tema seminarske naloge je pomen, poimenovanje in narava angela razlagalca oz. angela interpreta, ki je specifičen pojem in ga pod drobnogledom najdemo v redkih delih kot takega, a je najbolj izrazen v Razodetju.
Osrednji problem oz. tema seminarske naloge je pomen, poimenovanje in narava angela razlagalca oz. angela interpreta, ki je specifičen pojem in ga pod drobnogledom najdemo v redkih delih kot takega, a je najbolj izrazen v Razodetju.
1.SVETO PISMO IN ANGELI
"Pristopil sem k enemu izmed tam stoječih ni ga poprosil naj mi, da pojasnilo za vse to. Rekel mi je in pojasnil pomen stvari." (Dan 7,16)
Svetopisemski citat jasno opiše jedrno nit vloge angela razlagalca, ki je osrednja tema seminarske naloge. Pojasnilo ali razlaga določenih Božjih sporočil, ki jih telesna in zemeljska bitja težko ali sploh ne morejo odkriti brez dodatne pomoči.
Angel ali angelos grško (sel) oziroma hebrejsko malakh (božji duh) lahko izluščimo kot božji poslanec. Kot pravi Sveti Avguštin, da je angel ime službe in ne narave, lahko pritrdimo z enostavnim sklepom, da pravzaprav res Sveto pismo poroča o obstoju angelov in ne uči njihovega obstoja. (Turnšek 2003, 495)
Za pravilno in sistematično razumevanje vprašanj in razlag o angelih je sprva potrebno razkrojiti idejo in pojavnost le teh v Stari zavezi.
Čeprav tudi v Novi zavezi mnogokrat ločnica med človeškimi in Božjimi poslanci izpari, se je preko prevoda Vulgate uveljavil izraz za Božjega poslanca specifično angelus medtem, ko je človeški poslanec nuntius. Božji sel v Stari zavezi ni zgolj prenašalec informacij temveč vršilec nalog s posebno odgovornostjo, ki afirmativno tako s svojo besedo kot svojo podobo angažira naslovnike. Sama ideja angela kot razlagalca v Stari zavezi ni dodobra celostna, kot jo dobi z Razodetjem v Novi zavezi a o tem kasneje.
Najstarejša omemba angela leži v prvi Mojzesovi knjigi in priča o posebnem poslanstvu ter slu samega Gospoda.
"Gospodov angel jo je našel pri studencu v puščavi , pri izviru ob poti proti Šuru." (1 Mz 16,7)
" Glej, angela pošljem pred tvojim obličjem, da te obvaruje na poti in te pripelje v kraj, ki sem ga pripravil. Pazi nanj in poslušaj njegov glas, ker je moje ime navzoče v njem" (2 Mz 23,20.21). Pričujoča vrstica zlahka postavi Boga Jahveja ter angela v skupno identiteto a resnično razlika raste, ker je mednju postavljena specifika odnosa Boga-angela. Angel je predstavnik Boga hkrati tudi njegova navzočnost.
"Tako je Gospod poslal kugo nad Izraela od jutra do določenega časa. In umrlo jih je izmed ljudstva od Dana do Beeršébe sedemdeset tisoč mož.Ko je angel iztegnil roko nad Jeruzalem, da bi ga pokončal, je bilo Gospodu žal zaradi hudega, zato je rekel angelu, ki je pokončaval ljudstvo: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Gospodov angel je bil tedaj pri mlatišču Jebusejca Arávna. Ko je David videl angela, ki je pobijal ljudstvo, je rekel Gospodu: »Glej, jaz sem se pregrešil, jaz sem si nakopal krivdo; ti pa, ovce, kaj so storili? Naj bo, prosim, tvoja roka proti meni in proti hiši mojega očeta!« (2 Sam 24, 16-17). Bog je transcendenten in ne njegova moč ali oblast se posreduje preko angelov. Razlika in neistovetnost teh dveh se tu dobro vidi. Angeli so sredniki med človeštvom in Njim.
"Od monarhične dobe naprej je jasna razlika med obema izražena tudi z uporabo še dveh izrazov kerubini in serafini" (Marjan Turnšek, 2003, 494.).
Veliko mest v Stari zavezi povezuje angele s preroki. Njihova vloga je tu jasno opredeljena kot pomočnika spoštljivemu preroku v razumevanju njihovih vizij ter razlagi teh. Zametek angela kot razlagalca je dobro viden tu: "Čeprav je proti njemu kak angel, eden izmed tisočerih poslancev, ki naznanjajo človeku kaj je prav" (Job 33,23). Tesna povezanost angelov in prerokov ter njihovih osebnosti oziroma funkcij v Stari zavezi lahko dojamemo kot znanilce Božjih interpretov kasneje v Razodetju.
Angeli so v Stari zavezi predstavljeni kot del bivanja Božjega. Angel je nekakšna manifestacija Jahveja. Potrebni so, da se približajo človeškemu aspektu dojemanja Boga a hkrati s svojo netelesnostjo odzvanjajo tudi Božjo drugačnost.
"Pristopil sem k enemu izmed tam stoječih ni ga poprosil naj mi, da pojasnilo za vse to. Rekel mi je in pojasnil pomen stvari." (Dan 7,16)
Svetopisemski citat jasno opiše jedrno nit vloge angela razlagalca, ki je osrednja tema seminarske naloge. Pojasnilo ali razlaga določenih Božjih sporočil, ki jih telesna in zemeljska bitja težko ali sploh ne morejo odkriti brez dodatne pomoči.
Angel ali angelos grško (sel) oziroma hebrejsko malakh (božji duh) lahko izluščimo kot božji poslanec. Kot pravi Sveti Avguštin, da je angel ime službe in ne narave, lahko pritrdimo z enostavnim sklepom, da pravzaprav res Sveto pismo poroča o obstoju angelov in ne uči njihovega obstoja. (Turnšek 2003, 495)
Za pravilno in sistematično razumevanje vprašanj in razlag o angelih je sprva potrebno razkrojiti idejo in pojavnost le teh v Stari zavezi.
- 1.1 Starozavezno razodevanje angelov
Čeprav tudi v Novi zavezi mnogokrat ločnica med človeškimi in Božjimi poslanci izpari, se je preko prevoda Vulgate uveljavil izraz za Božjega poslanca specifično angelus medtem, ko je človeški poslanec nuntius. Božji sel v Stari zavezi ni zgolj prenašalec informacij temveč vršilec nalog s posebno odgovornostjo, ki afirmativno tako s svojo besedo kot svojo podobo angažira naslovnike. Sama ideja angela kot razlagalca v Stari zavezi ni dodobra celostna, kot jo dobi z Razodetjem v Novi zavezi a o tem kasneje.
Najstarejša omemba angela leži v prvi Mojzesovi knjigi in priča o posebnem poslanstvu ter slu samega Gospoda.
"Gospodov angel jo je našel pri studencu v puščavi , pri izviru ob poti proti Šuru." (1 Mz 16,7)
" Glej, angela pošljem pred tvojim obličjem, da te obvaruje na poti in te pripelje v kraj, ki sem ga pripravil. Pazi nanj in poslušaj njegov glas, ker je moje ime navzoče v njem" (2 Mz 23,20.21). Pričujoča vrstica zlahka postavi Boga Jahveja ter angela v skupno identiteto a resnično razlika raste, ker je mednju postavljena specifika odnosa Boga-angela. Angel je predstavnik Boga hkrati tudi njegova navzočnost.
"Tako je Gospod poslal kugo nad Izraela od jutra do določenega časa. In umrlo jih je izmed ljudstva od Dana do Beeršébe sedemdeset tisoč mož.Ko je angel iztegnil roko nad Jeruzalem, da bi ga pokončal, je bilo Gospodu žal zaradi hudega, zato je rekel angelu, ki je pokončaval ljudstvo: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Gospodov angel je bil tedaj pri mlatišču Jebusejca Arávna. Ko je David videl angela, ki je pobijal ljudstvo, je rekel Gospodu: »Glej, jaz sem se pregrešil, jaz sem si nakopal krivdo; ti pa, ovce, kaj so storili? Naj bo, prosim, tvoja roka proti meni in proti hiši mojega očeta!« (2 Sam 24, 16-17). Bog je transcendenten in ne njegova moč ali oblast se posreduje preko angelov. Razlika in neistovetnost teh dveh se tu dobro vidi. Angeli so sredniki med človeštvom in Njim.
"Od monarhične dobe naprej je jasna razlika med obema izražena tudi z uporabo še dveh izrazov kerubini in serafini" (Marjan Turnšek, 2003, 494.).
- 1.2 Angel razlagalec v Stari zavezi
Veliko mest v Stari zavezi povezuje angele s preroki. Njihova vloga je tu jasno opredeljena kot pomočnika spoštljivemu preroku v razumevanju njihovih vizij ter razlagi teh. Zametek angela kot razlagalca je dobro viden tu: "Čeprav je proti njemu kak angel, eden izmed tisočerih poslancev, ki naznanjajo človeku kaj je prav" (Job 33,23). Tesna povezanost angelov in prerokov ter njihovih osebnosti oziroma funkcij v Stari zavezi lahko dojamemo kot znanilce Božjih interpretov kasneje v Razodetju.
Angeli so v Stari zavezi predstavljeni kot del bivanja Božjega. Angel je nekakšna manifestacija Jahveja. Potrebni so, da se približajo človeškemu aspektu dojemanja Boga a hkrati s svojo netelesnostjo odzvanjajo tudi Božjo drugačnost.
Zaharija se sreča z angelom
- 1.3 Novozavezno razodevanje angelov
Skrivnostne oblike in moči Božjega kot resnična telesna in duhovna bitja, kot jih poimenuje apostol Pavel prevzamejo angeli posebno težo v samem Jezusovem življenju. Poleg tega , da so del Božje sfere je sedaj tu prisoten še sam učlovečen sin Boga, Jezus Kristus.
"Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli" (Mt 4,11). Tedaj imajo angeli poleg funkcije sporočanja, razlaganja, varovanja ljudi in pomoči tem, tudi vlogo strežništva.
Angeli v Jezusovem življenju nimajo neke centralne vloge in so postavljeni bolj v periferna področja Novozaveznih besedil. "Pomenijo predvsem podkrepitev Jezusovih govorov, kjer jih predstavi kot "Božje angele", "varuhe otrok" ali kot svoje možne osvoboditelje." (Marjan Turnšek,2003, 496).
"Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih" (Mt 18,10). Lepo prikazana že utrjena vloga in danes morda najbolj razširjena podoba angela kot angela varuha.
Svojo eshatološko vlogo, ki raste od zgolj sredniške v pripovedih o vstajenju in vnebohodu izrazito dobijo v službi vesoljne sodbe. Ob napovedih ponovnega mesijanskega prihoda so angeli prav vsakokrat neločljivo včlenjeni v Jezusovo in Očetovo slavo, v kateri bo zopet prišel.
"Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba." (Mr 13,26-27). Angeli so prisotni ne le kot Božji spremljevalci pač pa kot celo sodniki oziroma pomembno telo pri izvolitvi pravičnih v nebeško kraljestvo.
- 1.4 Angel razlagalec v Novi zavezi
Čeprav so angeli podvrženi Kristusu in so del hierarhičnega modela vladanja srednika, odrešenika, Jezusa ter imajo v Razodetju ali apokalipsi vlogo oznanjevanja konca poslednjih časov pomeni njihova bela barva. zmago, veselje in nebesa.
"Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba." (Mr 13,26-27). Angeli so prisotni ne le kot Božji spremljevalci pač pa kot celo sodniki oziroma pomembno telo pri izvolitvi pravičnih v nebeško kraljestvo.
Kljub temu, da je novozavezni angel rahlo drugačen od starozaveznega pa je pojavljanje angelov v tej meri izrazito neodvisno od tega. Zanimiva vzporedna simbolika je na primer imenovanje angelov sedmerih cerkva, ko je razumljivo, da se to nanaša na škofe v Novi zavezi, vtem ko je starozavezno tipično imenovanje angelov kot zaščitnike cerkva. (Marjan Turnšek, 2003, 497).
- 1.5 Angel razlagalec v Razodetju
Zunanja podoba angela v apokalipsi je bila veličastna in vse drugo kot npr. prijetna,majhna ljubka bitja, ki s peresci oznanjajo in kažejo na lepoto in milino.
" Nato sem videl drugega, mogočnega angela, ki se je spuščal z neba ogrnjen v oblak. Nad njegovo glavo se je pela mavrica, obličje je imel kakor sonce in noge kakor ognjene stebre.V roki je držal odprto knjižico. ...Potem je zavpil z mogočnim glasom, kakor rjove lev."(Raz 10,1-4). Angel je tu opisan kakor mogočno bitje, ki z močjo spolnjuje Božjo voljo, da se jim vse uklanja. Prav tako pa ima poteze sedečega na prestolu in z omembo mavrice nad njim, ko je bil ogrnjen v oblak tudi znak usmiljenja. Tudi rjovenje leva ima metaforičen pomen, ki oznanja učinkovito afirmativno moč Božje besede.
"Ta se glasi tako, da doseže vsakega. Seže v globino duše in človeka notranje vznemirja, tako nihče ne more ostati do nje neopredeljen." (Rozman,1999, 8).
V nadaljevanju pričujočega odlomka Janez pravi : "Toda zaslišal sem glas iz nebes, ki je rekel : "Zapečati, kar je spregovorilo sedem gromov, in ne zapisuj tega!" In angel, ki sem ga videl stati na morju in na zemlji, je vzdignil desnico proti nebu in prisegel pri njem, ki živi na veke vekov, ki je ustvaril nebo in kar je na njem, zemljo in kar je na njej. in morje in kar je v njem." (Raz 10,4-7) Čeprav mu je angel na začetku zatrdil, da naj zapiše prav vse, kar je videl je tu zaslutiti neko skrivnostno izročilo. Prav posebno razodetje, ki je namenjeno morda zgolj Janezu.
"Morda zato, ker je napovedovalo tako strašne reči, da bi bili ljudje preveč zbegani, če bi zanj zvedeli." ( Mogočen angel z odprto knjižico,France Rozman, Družina 1999).
"Ko sem zagledal, sem se silno začudil. Angel pa mi je rekel: "Zakaj si se začudil? Razložil ti bom skrivnost ženske in zveri, ki jo nosi in ima sedem glav in deset rogov....."." (Raz 17,6-14).
Pričujoči odlomek je eden izmed bolj temnih, ki nosi v sebi izjemno pripovedno skrivnostnost. Janez je imel videnje in to versko sporočilo, polno znamenj in simbolov velikokrat ni razumel. Pristopil je angel in mu pojasnil. A največja poanta je v tem, da je samo pojasnjevanje le delno. Angelova razlaga je izražena v obliki rekla... "Tukaj je treba pameti z modrostjo" (Raz 16,9). Angelovo pojasnjevanje potrebuje še naše dojemanje. Modrost je nuno potrebna sestavina, da doumemo njen pomen.
"To pa ni govorjenje na pamet, temveč govorjenje, ki dobro pozna skrivnostno apokaliptično govorico in časovno-zgodovinske razmere, v katerih je nastajalo Janezovo Razodetje."(France Rozman, Apokalipsa-komentar, 2000, str.220).(UPS! Kakšno citiranje? Ima, naslov in "str." odpadejo.)
2. ANGEL RAZLAGALEC PRI CERKVENIH OČETIH
Pojem angela kot angela razlagalca ni preveč pogosto omenjen pri cerkvenih očetih, morda prav zaradi svoje edinstvenosti in specifične vloge. Kot podoba angela razlagalca pa je lik Hermovega pastirja najbližji in najlepši približek angelu iz apokalipse pri Janezovem razodetju. Kot apokaliptika v Svetem pismu je to delo neznanega avtorja, pripovedne narave z odtenki eshatologije in preroštva, redek primerek, ki nosi v sebi osrednjo vlogo angela interpreta.
Hermov pastir je eno izmed starejših krščanskih besedil oz. spisov,ki je apokaliptičnega in judovskega značaja in nagovarja preprosto krščansko ljudstvo.
"Pastir, delo sicer neznanega Herma, je ena najbolj nenavadnih književnih stvaritev zgodnjega krščanstva, sodoben bralec bo občutil 'skrajno nezaupnost z dikcijo, vsebino in miljejem tega dela'". (Spisi apostolskih očetov,1996,).TEKSTE cerkvenih očetov citiramo po principu: Ime, Naslov, št.knjige, pogl., parag.)
Sama oznaka angela interpreta, ki nosi na površen pogled dokaj lahkotno vlogo, je v sami srčiki pomena zelo bohotna in raznovrstna funkcija angela, ki ga ne smemo enačiti kot zgolj brošuro pri gledališki predstavi, da si znamo pojasniti določene stvari. Ta neznani avtor, Herma pa na nam na specifičen način oriše njegov, nekako svojski pogled na to čudodelno bitje v delu, ki ga ne moremo uvrstiti le v eno književno zvrst, saj vsebuje tako prvine apokaliptike kot prilike, zapovedi in videnja.
V prvem delu književnega dela, koder so opisana Hermova videnja se angel ne pojavlja kot angel interpret pač pa zgolj angel kot bitje z drugega sveta, ki človeku prejemniku posreduje razodetje, ki razpira presežno resničnost, izreka izpovedi o prostoru in času, kolikor se nanašata na eshatološko odrešenja in opisuje drug, 'nadnaravni svet'.
Zelo zanimiva in omembe vredna izjava o angelih se nahaja v njegovem četrtem videnju, kjer se bliža katastrofalna stiska in ljudi rešuje njihovo zaupanje v Boga. Prav to zaupanje predpostavlja vero v Boga, ki ljudi rešuje s svojim usmiljenjem. To usmiljenje pa je preoblikovano v simbol angela Tegri (ščuvalec/krotilec), ki je nad zverjo, ki pravzaprav označuje stisko in dvom, kar lahko premaga le spreobrnjenje k Bogu.
Bog nad dvomljivce v veri pošlje biče, nad tiste, ki pa se okrepijo z vero pa angele.
V petem videnju oz. sinajsko, v petem razodetju pa se soočimo z zelo neznačilnim imenovanjem angela.
"Ko sem v hiši končal z molitvijo in sedel na posteljo, je vstopil mož veličastnega videza, v pastirski noši, ogrnjen v belo ovčjo kožo s torbo na ramenih in palico v roki." (Spisi apostolskih očetov, 1996,). Po neki različici bi to bil lahko sam Jezus Kristus saj je v zgodnji krščanski teologiji pogosto imenovan kot angel.
"Vprašal me je: "Me ne poznaš?"- "Ne", sem odgovoril. Rekel je : "Jaz sem pastir, ki si mu bil izročen.""....."Poslan sem bil, da ti spet vse pokažem, kar si prej videl, same poglavitne reči, ki so za vas koristne. Predvsem zapiši moje zapovedi in prispodobe; drugo pa boš tako zapisal, kakor ti bom pokazal. Zato ti ukazujem, da napišeš najprej zapovedi in prispodobe, da jih boš takoj prebral in se jih boš lahko držal."
Znano srečanje z angelom interpretom, ki ima tu poteze pastirja, ki pa je glavni lik Hermove knjige. Ta pastir oziroma angel je bil poslan od nadvse vzvišenega angela . Zaradi tega stavka znotraj petega razodetja/videnja je možno predvidevati da gre za samega Jezusa ali pa nadangela Mihaela. Vsekakor se srečamo sedaj z osrednjim likom te seminarske naloge.
V nadaljevanju in še kar pogostokrat mladenič ne razume govorice pastirja. "Spet sem ga vprašal : Ker me je Gospod spoznal za vrednega, da vedno prebivaš z menoj, mi dovoli še nekaj besed, ker ne razumem ničesar in je moje srce zakrknjeno zaradi mojih prejšnjih dejavnosti."(Spisi apostolskih očetov, 1996,)
Angel je odgovoril : " Jaz sem zadolžen za pokoro in dajem modrost vsem, ki se spokorijo. To da se spokoriš je velika razumnost..."
Govorica angela je tu govorica učitelja. Tistega, ki ima milost in daje možnost uvida človeku, da je storil zlo pred Gospodom.
Pastir oziroma angel se ponudi osebi, ki je v nevednosti za pomoč, ni vzvišen in nejevoljen nad konstantno zaprtostjo človekovega srca pred Bogom ter ne-umevanjem. Zares, v potrpežljivosti prebiva Gospod, v jezi pa hudič.
"Rekel sem : " Gospod teh prispodob ne razumem in jih ne morem doumeti, če mi jih ne razložiš." Odgovoril mi je : "Vse ti bom razložil, in kar bom govoril s teboj, ti bom pojasnil."
"Bom s teboj, ker si tako navdušen za uresničevanje dobrega." (Spisi apostolskih očetov,1996).
Vtem, ko je angel govoril o prispodobah in zaključil del z zapovedmi, ki bi razsvetljevale pot do Boga ter pomagale človeku, da se znajde na razpotjih pravi Hermi angel : "Kaj dvomiš o zapovedih, ki sem ti jih dal? Lepe so, samo ne dvomi, ampak se oboroži z Gospodovo vero in se ravnaj po njih; jaz te bom namreč v njih navdal z močjo." (Spisi apostolskih očetov,1996).
Angel ima vso oblast in je skoraj enakovreden s pravičnim sodnikom. Vendar se ohranja distanca, ki ločuje angela in Gospod predvsem, ko pravi, da tisti, ki slavijo Njega, jih On izroči njemu, on pa le naproša in pomaga ljudem, da prično služiti Bogu.
" Vse kar je prej pisano, sem pokazal jaz, pastir, angel/glasnik pokore, in sem to govoril Božjim služabnikom. Če boste torej verovali, poslušali moje besede, po njih živeli in popravili svoja pota, boste lahko živeli. Kar sem moral povedati, sem vse povedal." (Spisi apostolskih očetov,1996, str. 361). Zadnja vodila in priporočila angela, ki je sedaj izpolnil svojo Božjo nalogo.
V prav zadnjem delu književne stvaritve, v deseti prispodobi, ko se končuje videnje oz. razodevanje Boga samega skozi skoraj preroško govorico angela pa se dokončno loči pomen angela oz. pastirja od zgolj običajnega nebesnega bitja.
"Ko sem napisal to knjigo, je tisti angel, ki me je izročil pastirju prišel k meni v hišo in sedel na posteljo, na desno pa je stopil pastir. Nato me je poklical in mi rekel tole : " Tebe in tvojo hišo sem izročil temu pastirju, da bi te lahko on varoval. Če torej hočeš, da boš zavarovan pred vsakim trpljenjem in vsako krutostjo in, da boš imel uspeh pri vsakem dobrem delu, dobri besedi in vsaki kreposti pravičnih, hodi po njegovih zapovedih, ki sem ti jih dal...."." (Spisi apostolskih očetov,1996).
Delo ali funkcija nebesnega bitja, ki je se razodeva v pastirju in je bil poslan od samega angela, se zaključi z obljubo vzajemne varnosti. Varuh je, kadar v ljudeh prebiva dobro. Čeprav bi lahko orisali nekakšno hierarhijo tu nebeških, nezemeljskih in morda fiktivno ustvarjenih bitij, bi se popolnoma oddaljili od srčike na kratko opisanega dela. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da se tovrstni pastir lahko popolnoma istoveti z angelom interpretom iz Janezovega razodetja.
Pojem angela kot angela razlagalca ni preveč pogosto omenjen pri cerkvenih očetih, morda prav zaradi svoje edinstvenosti in specifične vloge. Kot podoba angela razlagalca pa je lik Hermovega pastirja najbližji in najlepši približek angelu iz apokalipse pri Janezovem razodetju. Kot apokaliptika v Svetem pismu je to delo neznanega avtorja, pripovedne narave z odtenki eshatologije in preroštva, redek primerek, ki nosi v sebi osrednjo vlogo angela interpreta.
- 2.1 Angel razlagalec pri Hermovem pastirju
Hermov pastir je eno izmed starejših krščanskih besedil oz. spisov,ki je apokaliptičnega in judovskega značaja in nagovarja preprosto krščansko ljudstvo.
"Pastir, delo sicer neznanega Herma, je ena najbolj nenavadnih književnih stvaritev zgodnjega krščanstva, sodoben bralec bo občutil 'skrajno nezaupnost z dikcijo, vsebino in miljejem tega dela'". (Spisi apostolskih očetov,1996,).TEKSTE cerkvenih očetov citiramo po principu: Ime, Naslov, št.knjige, pogl., parag.)
Sama oznaka angela interpreta, ki nosi na površen pogled dokaj lahkotno vlogo, je v sami srčiki pomena zelo bohotna in raznovrstna funkcija angela, ki ga ne smemo enačiti kot zgolj brošuro pri gledališki predstavi, da si znamo pojasniti določene stvari. Ta neznani avtor, Herma pa na nam na specifičen način oriše njegov, nekako svojski pogled na to čudodelno bitje v delu, ki ga ne moremo uvrstiti le v eno književno zvrst, saj vsebuje tako prvine apokaliptike kot prilike, zapovedi in videnja.
V prvem delu književnega dela, koder so opisana Hermova videnja se angel ne pojavlja kot angel interpret pač pa zgolj angel kot bitje z drugega sveta, ki človeku prejemniku posreduje razodetje, ki razpira presežno resničnost, izreka izpovedi o prostoru in času, kolikor se nanašata na eshatološko odrešenja in opisuje drug, 'nadnaravni svet'.
Zelo zanimiva in omembe vredna izjava o angelih se nahaja v njegovem četrtem videnju, kjer se bliža katastrofalna stiska in ljudi rešuje njihovo zaupanje v Boga. Prav to zaupanje predpostavlja vero v Boga, ki ljudi rešuje s svojim usmiljenjem. To usmiljenje pa je preoblikovano v simbol angela Tegri (ščuvalec/krotilec), ki je nad zverjo, ki pravzaprav označuje stisko in dvom, kar lahko premaga le spreobrnjenje k Bogu.
Bog nad dvomljivce v veri pošlje biče, nad tiste, ki pa se okrepijo z vero pa angele.
V petem videnju oz. sinajsko, v petem razodetju pa se soočimo z zelo neznačilnim imenovanjem angela.
"Ko sem v hiši končal z molitvijo in sedel na posteljo, je vstopil mož veličastnega videza, v pastirski noši, ogrnjen v belo ovčjo kožo s torbo na ramenih in palico v roki." (Spisi apostolskih očetov, 1996,). Po neki različici bi to bil lahko sam Jezus Kristus saj je v zgodnji krščanski teologiji pogosto imenovan kot angel.
"Vprašal me je: "Me ne poznaš?"- "Ne", sem odgovoril. Rekel je : "Jaz sem pastir, ki si mu bil izročen.""....."Poslan sem bil, da ti spet vse pokažem, kar si prej videl, same poglavitne reči, ki so za vas koristne. Predvsem zapiši moje zapovedi in prispodobe; drugo pa boš tako zapisal, kakor ti bom pokazal. Zato ti ukazujem, da napišeš najprej zapovedi in prispodobe, da jih boš takoj prebral in se jih boš lahko držal."
Znano srečanje z angelom interpretom, ki ima tu poteze pastirja, ki pa je glavni lik Hermove knjige. Ta pastir oziroma angel je bil poslan od nadvse vzvišenega angela . Zaradi tega stavka znotraj petega razodetja/videnja je možno predvidevati da gre za samega Jezusa ali pa nadangela Mihaela. Vsekakor se srečamo sedaj z osrednjim likom te seminarske naloge.
V nadaljevanju in še kar pogostokrat mladenič ne razume govorice pastirja. "Spet sem ga vprašal : Ker me je Gospod spoznal za vrednega, da vedno prebivaš z menoj, mi dovoli še nekaj besed, ker ne razumem ničesar in je moje srce zakrknjeno zaradi mojih prejšnjih dejavnosti."(Spisi apostolskih očetov, 1996,)
Angel je odgovoril : " Jaz sem zadolžen za pokoro in dajem modrost vsem, ki se spokorijo. To da se spokoriš je velika razumnost..."
Govorica angela je tu govorica učitelja. Tistega, ki ima milost in daje možnost uvida človeku, da je storil zlo pred Gospodom.
Pastir oziroma angel se ponudi osebi, ki je v nevednosti za pomoč, ni vzvišen in nejevoljen nad konstantno zaprtostjo človekovega srca pred Bogom ter ne-umevanjem. Zares, v potrpežljivosti prebiva Gospod, v jezi pa hudič.
"Rekel sem : " Gospod teh prispodob ne razumem in jih ne morem doumeti, če mi jih ne razložiš." Odgovoril mi je : "Vse ti bom razložil, in kar bom govoril s teboj, ti bom pojasnil."
"Bom s teboj, ker si tako navdušen za uresničevanje dobrega." (Spisi apostolskih očetov,1996).
Vtem, ko je angel govoril o prispodobah in zaključil del z zapovedmi, ki bi razsvetljevale pot do Boga ter pomagale človeku, da se znajde na razpotjih pravi Hermi angel : "Kaj dvomiš o zapovedih, ki sem ti jih dal? Lepe so, samo ne dvomi, ampak se oboroži z Gospodovo vero in se ravnaj po njih; jaz te bom namreč v njih navdal z močjo." (Spisi apostolskih očetov,1996).
Angel ima vso oblast in je skoraj enakovreden s pravičnim sodnikom. Vendar se ohranja distanca, ki ločuje angela in Gospod predvsem, ko pravi, da tisti, ki slavijo Njega, jih On izroči njemu, on pa le naproša in pomaga ljudem, da prično služiti Bogu.
" Vse kar je prej pisano, sem pokazal jaz, pastir, angel/glasnik pokore, in sem to govoril Božjim služabnikom. Če boste torej verovali, poslušali moje besede, po njih živeli in popravili svoja pota, boste lahko živeli. Kar sem moral povedati, sem vse povedal." (Spisi apostolskih očetov,1996, str. 361). Zadnja vodila in priporočila angela, ki je sedaj izpolnil svojo Božjo nalogo.
V prav zadnjem delu književne stvaritve, v deseti prispodobi, ko se končuje videnje oz. razodevanje Boga samega skozi skoraj preroško govorico angela pa se dokončno loči pomen angela oz. pastirja od zgolj običajnega nebesnega bitja.
"Ko sem napisal to knjigo, je tisti angel, ki me je izročil pastirju prišel k meni v hišo in sedel na posteljo, na desno pa je stopil pastir. Nato me je poklical in mi rekel tole : " Tebe in tvojo hišo sem izročil temu pastirju, da bi te lahko on varoval. Če torej hočeš, da boš zavarovan pred vsakim trpljenjem in vsako krutostjo in, da boš imel uspeh pri vsakem dobrem delu, dobri besedi in vsaki kreposti pravičnih, hodi po njegovih zapovedih, ki sem ti jih dal...."." (Spisi apostolskih očetov,1996).
Delo ali funkcija nebesnega bitja, ki je se razodeva v pastirju in je bil poslan od samega angela, se zaključi z obljubo vzajemne varnosti. Varuh je, kadar v ljudeh prebiva dobro. Čeprav bi lahko orisali nekakšno hierarhijo tu nebeških, nezemeljskih in morda fiktivno ustvarjenih bitij, bi se popolnoma oddaljili od srčike na kratko opisanega dela. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da se tovrstni pastir lahko popolnoma istoveti z angelom interpretom iz Janezovega razodetja.
3. ZAKLJUČEK
Angeli so nedvomno nebeška bitja, ki poskušajo razjasniti skrivnost Kristusovega življenja sinhrono pa pomagajo ljudem pozitivno odgovoriti na probleme in stiske. Sklenjeno lahko razumemo angele kot individualna, duhovna bitja z adorativno in slavilno držo pred Bogom kot neko Božjo kvaliteto oz. moč in edinstvenost. Lahko jih interpretiramo kot del zgolj simbolne govorice lahko pa kot realna, svobodna bitja z resničnimi nalogami kot prisotnost samega Boga.
Angel razlagalec ne le, da ponuja nekakšen kažipot človeku vendar svari in hkrati obljublja varstvo za vse, ki si želijo odrešenja. Razlaga oziroma pojasnilo videnj ter preroška govorica tega edinstvenega, nebeškega bitja nosi v prav vsakem stavku neko globlje sporočilo.
Angeli so nedvomno nebeška bitja, ki poskušajo razjasniti skrivnost Kristusovega življenja sinhrono pa pomagajo ljudem pozitivno odgovoriti na probleme in stiske. Sklenjeno lahko razumemo angele kot individualna, duhovna bitja z adorativno in slavilno držo pred Bogom kot neko Božjo kvaliteto oz. moč in edinstvenost. Lahko jih interpretiramo kot del zgolj simbolne govorice lahko pa kot realna, svobodna bitja z resničnimi nalogami kot prisotnost samega Boga.
Angel razlagalec ne le, da ponuja nekakšen kažipot človeku vendar svari in hkrati obljublja varstvo za vse, ki si želijo odrešenja. Razlaga oziroma pojasnilo videnj ter preroška govorica tega edinstvenega, nebeškega bitja nosi v prav vsakem stavku neko globlje sporočilo.
Reference :
Špela Jerina, Dvo
- Turnšek Marjan, Angelologija, Priročnik dogmatične teologije 2, 2003, Ljubljana. Družina
- Rozman France, Apokalipsa-Razodetje komentar, 2000, Ljubljana. Dzs
- Geoffrey Dennis.8.2.2011,The Angelus Interpress in Jewish Tradition: Jewish Myth, magic and mysticism. ejm.2007.blogspot: http://ejmmm2007.blogspot.com/2007/02/angelus-interpres-in-jewish-tradition.html (dostop dne 12.3.2014)
- Rozman France, Razodetje- Mogočen angel z odprto knjižico, 1999, Družina. št.23, str.8
- Spisi apostolskih očetov. 1996. Prev. Fran Omerza, Anton Strle in Gorazd Kocijančič. Celje: Mohorjeva družba
Špela Jerina, Dvo